Dan sonca 2010

Sončna sobota, 22. maja 2010 je na Trubarjevi domačiji na Rašici ob 11. uri gostila mlade plesalce in gledališčnike. V uvodnem nagovoru je idejni vodja in koordinatorica festivala mag. Ana Porenta poudarila vlogo prostovoljstva tako pri organizaciji kot tudi izvedbi festivala od samih povojev v letu 2006 in se v imenu Zavoda Med.Over.Net, Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti in JZ Trubarjevi kraji zahvalila 150 prostovoljcem, ustvarjalcem, znalcem, snovalcem in animatorjem, ki so pripravljali letošnji peti festival.

Dan sonca je povezovala simpatična, energična in iznajdljiva voditeljica Petra Petravič. Kot prve nastopajoče je predstavila mlade člane folklorno gledališkega krožka POŠ Sveti Gregor (OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica) z avtorsko etno plesno pevsko predstavo Potujemo v Slemena, ki je posvečena izumirajočemu izročilu – stari suhorobarski obrti – obodarstvu, najbolj razvitem v Slemenih (občina Ribnica) ter tudi mlinarstvu, kar se je odlično prileglo ambientu Trubarjeve domačije. Predstavo je ustvarilo dvajset otrok od 7. do 15. leta pod vodstvom scenaristke in režiserke Ane Porenta, plesnim vodstvom Zalke Gorše in kostumsko podobo Zdenke Kljun.

V drugi, gledališki predstavi, se je predstavila skupina petošolcev OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, ki v interesni dejavnosti Od ideje do predstave pod vodstvom mentorice Marjetke Koprivec raziskujejo gledališče. Uprizorili so zabavno priredbo zgodbe P. Kovač Pet kužkov išče pravega. V nadaljevanju so se predstavili mladi iz Lutkovne skupine Društva Fran Govekar iz Iga in pod vodstvom mentorice Alenke Jeraj odigrali prisrčno lutkovno predstavo Medvedek sladkosnedek. Številčna množica, v kateri smo opazili tudi g. Jožeta Levstka, župana Občine Ribnica, se je nato podala na barvito raziskovanje dogodivščin ter tržnega in delavniškega prostora Dneva sonca ob Rašici.

Pri vhodu v festival nas je čakala okrepčevalnica Pekarne Blatnik ter pomladna velikolaška tržnica. Velikolaška tržnica je projekt Javnega zavoda Trubarjevi kraji, v kateri so se poleg omenjenega zavoda s projekti in predstavitvijo izobraževalnih programov v Občini Velike Lašče predstavljali tudi Art-les Igor Sever s. p. z lesenimi gradniki za sestavljanje igrač, Elanda iz Plosovega je travnik posula z izjemno lepimi in barvitimi lončnicami, družina Grčar z ročno izdelanim nakitom in spominki, pravljičarka Anita Šefer s svojimi miniaturami v olju in akrilu. Društvo za ohranjanje dediščine Gradež se je predstavilo s spomladanskimi opravili v sušilnici sadja in svojimi okusnimi izdelki iz suhega sadja in peciv iz žit, pridelanih na tradicionalen način. Zavod Parnas nam je predstavil svoje najnovejše programe ter ponudil svoje knjige in majice. Z njimi smo ob 9. uri lahko krenili na foto – botanični sprehod z izhodiščem pri Interpretacijskem centru v Robu. Ves dan smo bili priča animacijski delavnici za razvoj podeželja Leader Razvojnega centra Kočevje Ribnica (LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe).

V delavniškem delu so se predstavili naši tako rekoč stalni sodelavci z zanimivimi in aktivnimi dejavnostmi: Marjan Lojze Sever je skupaj z mladimi nadebudneži izdeloval pisane lesene vrtavke, ki so se dolgo vrtele na različnih podlagah. Zavod Varna pot je v delavnici Koraki do varne poti poleg običajnih „pijanih očal“, merjenja hitrosti in naleta, priredil mali prometni poligon s kolesi in avtomobilčki ter vožnjo med ovirami, ki so se je z veseljem udeleževali že najmlajši.

Člani skavtske skupine STEG Škocjan – Turjak 1 so postavili svoj tabor čez mostiček ob reki in zabave v njihovi sredini ni zmanjkalo: naredili so pontonski most, preko katerega je večkrat srečno prečkalo reko precejšnje število navdušenih otrok, nekaj pa se jih je tudi skopalo v ne ravno topli Rašici. Poleg guganja na mreži med dvemi drevesi, igranja skavtskih iger, odbojke in učenja raznih veščin, so pripravili okusno kosilo v žerjavici: krompir, gobice in piščančje prsi.

Kot vedno, je bila zelo veliko zanimanje in vrsta za prevoz s kanuji, Tomi in Gregor ter njuni pomočniki so se dodobra naveslali in želeli omogočiti vsem, ki jih je to zanimalo, da so se popeljali po visoki Rašici, ki je bila glede na vremenske razmere prijazna in dokaj mirna. Tudi TD Podgora, skupina ST*ART je skupaj s prostovoljkami in našo nepogrešljivo Alenko že od jutra izdelovala simpatične lutke iz kuhalnic – sploh si ne moremo predstavljati, kaj vse lahko postane lesena žlica: od princeske do tolovaja, športnika do srečnih obrazkov.

Letos smo poleg neskončne sončne lahko prisluhnili pesmim iz pesem.si v živo. Z nami so bili poleg urednice Ane Porenta tudi članice in člani portala Darinka Grmek Štrukelj, Lenči, Saša Strnad, Ivan Korponai, Franci Novak, Dule Metulj, Senada Smajić in Jure Drljepan. Slednja sta brala svoje pesmi iz najnovejšega Lirikona.

Na novo sta se nam pridružili tudi profesorici likovne pedagogike Renata Tegelj in Teja Tegelj (iz OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica), ki sta animirali obiskovalce, da so se likovno izražali na temo Moje sonce in pripravili razstavo slik na vrvici, da je ves dan krasila prizorišče festivala. Kot sodelavka Sezama, združenja staršev in otrok iz Ljubljane, se nam je predstavila Mateja Kavčič, akademska slikarka, ki je na travnikih ob Rašici nabrala cvetje in izdelala rožne mandale s travnatimi žarki.

Na stojnici Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Zavoda Med.Over.Net smo letos s simpatičnimi animatorji spoznavali gibanje za vrtnarjenje Svet, ki raste z vami, katerega podpornik je MON. Gibanje poziva javnost k pridelavi lastne zdrave hrane in k vrtnarjenju na vseh razpoložljivih površinah. Obiskovalci so dobili baziliko Piccolino in lahko so si posadili fižolčke v lončke. V MON-ovi zdravniški svetovalnici “Vsesplošna Med_Ordinacija” so dobrovoljci na humoren način nudili prvo pomoč ob različnih tegobah. Njihova stojnica je bila opremljena z najsodobnejšo računalniško tehnologijo in povezavo na internet.

Darinka Grmek Štrukelj iz Literarne skupine UTŽO Velike Lašče je iz vrbovih šib, volne in rafije učila prisotne spletati venčke za dobre sanje in uresničitev želja. Nenadejano se nam je pridružila nova delavnica – Martina Jug je pri venčkih in ob pisanih vrvicah dobila idejo in začela spletati kitke deklicam. Še ko se je ulil dež, je pod baldahinom nadaljevala s svojim delom. Hura za take podvige!

Članice Društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine so nam prikazale čudovita darila in voščilnice, ki jih ustvarjajo. Ena od članic pa nas je presenetila s slikanjem z usti. Občudovali smo njihovo voljo in smel pogled na življenje, ki smo se ga kar nalezli. Ko se je ulila ploha, smo v mlinu izmenjali nekaj besed: povedale so, da je to pač višja sila, naj jo sprejmemo kot darilo in izziv. In res se nismo dali. Ko je nevihta minila, smo znova uredili prizorišče – velikolaška tržnica je prenehala obratovati, delavnice pa so počasi lezle iz zatišij na trato.

Medtem se je pri kozolčku ob gostišču začelo odvijati prvo SVETOVNO prvenstvo v KOZAKLAMFU – Rašca open 2010. Ideja o obuditvi stare pastirske igre se je rodila na Literarni skupini UTŽO Velike Lašče, ko sta ob spominih na otroštvo nanjo naletela Marjan Alojz Sever in Marko Kožar. Tik pred začetkom Dneva sonca, 5. festivala ustvarjalnosti, je organizator in sodnik prvega prvenstva Marko Kožar prekvalificiral napovedano „prvo prvenstvo evropske skupnosti v zbijanju koze“ v „prvo svetovno prvenstvo v zbijanju koze“, s čimer smo se prireditelji festivala strinjali, saj smo preverili na dosegljivih virih, da to še ne obstaja. Po predtekmovanju, v katerem so se mladi (po pravilniku je to igra, namenjena predvsem dečkom med 8. in 15. letom) pogumneži spoznali s to staro igro in njenimi pravili, se je že kar začelo 1. svetovno prvenstvo KOZAKLAMF 2010.

1. Domen
2. Nejc
3. Dan
4. Tilen O.
5. Kristina
6. Neja
7. Tilen

Marko Kožar je pred podelitvijo predstavil potek tekmovanja ter število dobljenih kazenskih točk. Domen (ki je igral zelo taktično in premišljeno) je prejel pokal, drugouvrščeni Nejc bonbone, prav tako Kristina kot prva v ženski konkurenci, prvih pet tekmovalcev pa je prejelo tudi lične knjižice založbe Didakta. Med podelitvijo nas je ujela druga, a tokrat manjša nevihtica.

Popoldanske delavnice so poleg Skavtov in veslanja s kanuji pričarali nepogrešljivi in od prvega dneva sonca prisotni Jože Starič s sončnimi štafetnimi igrami, ki je prestavil tekmovalno progo na manj blaten del travnika, Katarina Duščak z lončarskim vretenom in izdelovanjem glinenih posodic, ST*ARTovke, Lenči sta se pridružili Saša Strnad in Silva L. pa so poleg lutk iz žlic začele izdelovati tudi lutke – nogavičke, rokavičke in valjaste lutke. Metka Starič iz Zavoda Parnas je prisotnim pokazala, kako se naredijo kačji pastirji – knjižna znamenja ali celo male domiselne knjižice.

Medtem se je prizorišče nekoliko osušilo, zato smo se odločili, da izpeljemo tudi Sončni sij. Na samem začetku te zaključne prireditve vsakoletnega Dneva sonca smo razrezali tortico ob petletnici festivala (Tina, ti res misliš na vse!).

Mladi glasbeniki iz Sweet Nation in Ogrožene vrste so najprej pometli vodo z odra in naša nepogrešjiva in v vsaki situaciji iznajdljiva Tina je poskrbela za to, da smo uspeli usposobiti oder za glasbene nastope. Prvič so se s svojimi skladbami predstavili Sweet Nation v sestavi: Blaž Podobnik (akustična kitara, vokal), Nejc Podobnik (bas kitara, backvokal), Jan Mohorič (električna kitara) in Luka Zakrajšek (bobni).

Za njimi so nastopile energetične, gibčne in navdihujoče članice skupine Nawar in Halima z modernim egipčanskim plesom, plesom s tančicami, klasičnim egipčanskim plesom in drum solom. Čeprav so z nami že drugo leto, so za tokratni dan sonca pripravile nov, svež in zanimiv program, ki nas je kar malo ogrel pred sončnim zatonom.

Za zaključek festivala smo že drugič na dnevu sonca gostili že poznano in priljubljeno domačo skupino Ogrožena vrsta, ki jo sestavljajo Matic Kete – vokal, kitara, Tibor Vrh – bas, Anže Vavken – 2. kitara, Bine Devjak – 2. vokal, klaviature in Rok Kokošinek – bobni ter mladi tonski mojster Urban Gruden. Seveda pa sta nad napravami bdela naš nepogrešljivi Tone Pozne, ki je bil z nami od samega pričetka festivala in Zdenko Samsa, ki je zadolžen za mentorstvo mladim tehnikom s strani KUD Primoža Trubarja Velike Lašče.

Ko potihne glasba in se končajo delavnice, je tu še zalogaj – pospravljanje prizorišča. Levji delež so tudi tokrat prevzeli na svoja ramena naša Lenči, Saša, Metka, Jože, Tomi, Tone, Gregor in Peter, ki je poskrbel tudi za varnost na prireditvi. Zahvaljujemo se tudi obema Ninama, Urši, Juretu in Anžetu za pomoč pri izpeljavi delavnic, nepogrešljivima Benu, Andreji, Primožu, Nataši in številnim prostovoljcem, ki ste nam kot ustvarjalci in animatorji pričarali (tokrat tudi malo deževen) DAN SONCA, 5. festival ustvarjalnosti.

Zahvaljujemo se založbi Didakta d.o.o. za čudovite knjižne nagrade, Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici d.d. za podarjene majice, Skok sportu za izposojo varnostnih jopičev, Pekarni Blatnik za prigrizke ter Občini Velike Lašče in Domexu Elektronika za pomoč.